Mnogi ste se že srečali s tem pojmom, nekaterim pa je morda še vedno neznanka. Na kratko povedano je vseživljenjsko učenje dejavnost in proces, prostovoljna in samomotivirana želja posameznika po učenju, ki lahko nastane zaradi večih razlogov, kot so npr. menjava službe, večja splošna razgledanost, razna tekmovanja, iskanje znanja, ki ga potrebujemo za vsakodnevno življenje, itd. Učimo se lahko po formalnih ali neformalnih poteh ter priložnostno, torej se lahko udeležimo izobraževanj, tečajev, praks ali pa se učimo doma, samoiniciativno, z brskanjem po internetu, branjem, poslušanjem zvočnih besedil, z mentorjem, …
Izobraževanje poteka v različnih učnih okoliščinah vse od rojstva pa do smrti. Med samim procesom pridobivamo osebnostne lastnosti, interese, gradimo vrednote in odnos do sebe in drugih.
Cilji vseživljenjskega učenja so krepitev posameznikovega zavedanja samega sebe, svojega znanja in vloge v življenju, nadgrajevanje obstoječega znanja, razvijanje psiholoških in motoričnih sposobnosti ter razvijanje pozitivnega odnosa do učenja. Mnogo ljudi še vedno meni, da jim dodatna izobraževanja v življenju ne bodo koristila ali pa zanj ne najdejo časa oziroma jih ne obravnavajo prednostno. Morda zato, ker še niso našli pravega izobraževanja, ki bi ustrezal njihovim potrebam in zmogljivostim ali pa ker se ne zavedajo, kako koristno je vseživljenjsko učenje, saj z njim lahko zacvetimo na vseh življenjskih področjih in tako prispevamo, da se bomo tudi kot družba hitreje in bolje razvijali. V Sloveniji imamo na voljo več razvojnih projektov, programov in aktivnosti, ki so pomembni za izvajanje strategije vseživljenjskega učenja. To so npr. študijski krožki, središča za samostojno učenje, projektno učenje za mlade, borze znanja, regionalna izobraževalna središča, usposabljanja, razvoj služb za informiranje in svetovanje ter ustanavljanje med-podjetniških izobraževalnih središč.
Ker se časi spreminjajo in se moramo vedno bolj prilagajati razmeram današnjega časa, se vedno več ljudi odloča za vseživljenjsko učenje, ampak mnogi za to preprosto ne najdejo časa. Tukaj so služba, otroci pa hišna opravila, potem pa se še pričakuje od nas, da športamo, spimo 8 ur, se zdravo prehranjujemo in najdemo čas za prijatelje. Kar naenkrat je vsega enostavno preveč!
Zato je super ideja, da učenje združimo s katero drugo dejavnostjo, npr. vožnjo do službe in domov ali pa pospravljanjem stanovanja.
Kako je to mogoče?
Prvo si vzamemo nekaj časa, da si priskrbimo članke, novice, strokovno literaturo, karkoli nas pač zanima. Nato pa uporabimo Bralkota, ki nam bo vso gradivo prebral, medtem ko bomo mi opravljali svoje delo. Tako prihranimo čas, ki bi ga drugače porabili za sedenje ob mizi ali tablici in z branjem. Če se vam zdi, da bodo informacije šle pri enem ušesu noter in pri drugem ven, naj vas pomirim, da se ljudje lahko učimo tudi podzavestno. Veste, ko se spomnite, da ste nekaj že nekje slišali, ampak se ne morete spomniti kje in kdaj? To je zato, ker so takrat vaši možgani bili okupirani z nečim drugim, podzavestno pa so vseeno slišali informacijo, ki so jo sedaj potegnili na plano. Tako deluje podzavestno učenje in večkrat kot boste slišali neko besedilo, tekst, več si boste zapomnili in privlekli na plano med brskanjem po spominu. Take vrste učenje je najboljše za ljudi, ki živijo aktivno življenje in nimajo veliko prostega časa. S pomočjo Bralkota tako izključimo izgovor o pomanjkanju časa za učenje in se lahko učimo kjerkoli in kadarkoli, potrebujemo le telefon ali tablico ali pa računalnik. Pomislite koliko bi lahko prebrali med vožnjo do službe! Vsekakor je tole boljša ideja kot poslušanje ena in iste glasbe na radijskih postajah. Poleg tega bi vam vožnja hitreje minila. Morda si aplikacijo zaženete med kuhanjem, pospravljanjem, na fitnesu, med tekom. Uporabna je tudi za branje receptov, hitrost branja si namreč lahko poljubno nastavite, poleg tega si prihranite zapackan ekran zaradi brskanja po telefonu medtem, ko mesite testo ali marinirate meso.
