Kaj je hitro branje?
Hitro branje je tehnika, ki je zelo podobna navadnemu branju, le da se tukaj ne poglabljamo v posamezne besede, temveč le povezujemo kar zazna naše oko med branjem. To nam omogoča, da preberemo večje količine teksta v krajšem času, kot če bi prebrali vsako besedo posebej in si jo v glavi izgovarjali. S hitrim branjem tako lahko zelo skrajšamo čas učenja, zato se priporoča predvsem za strokovno literaturo, v kolikor pa morate nujno prebrati kakšno leposlovje (npr. domače branje, bralna značka) in se vam čas izteka, pa se tudi tukaj hitro branje izkaže za odlično. S pomočjo rednega treninga bralnih tehnik bi naj brali tudi do 5x hitreje kot pri navadnem branju. Pomembne so tudi bralne strategije za optimalen sprejem novih informacij. Pomaga tudi nekaterim, ki so prej imeli težave z razumevanjem prebranega zaradi prepočasnega branja.
Začetki hitrega branja so se začeli v poznih 50-tih, ko si je Evelyn Wood, učiteljica, zadala izziv, da bo vsak dan skušala hitreje brati. Nekega dne je opazila, da se ji je hitrost branja pospešila, ko je brala s pomočjo prsta, s katerim je sledila tekstu, zato se je odločila, da bo uporabljala prst kot nekakšno merilo za hitrost. Iz tega se je kasneje razvila tehnika uporabe prsta oz. sledila med branjem, katero opažamo predvsem pri otrocih, ki se še učijo brati, le redki pa vedo, da nam omogoča hitrejše branje.
Kakšne so metode in tehnike hitrega branja?
1.) Prelet – prelet teksta naredimo takrat, ko v njem poiščemo točno določene podatke, katere zaznamo med preletom. Tako izluščimo pomembne podatke in si ustvarimo idejo oziroma sporočilo celotnega odstavka, po domače povedano – izluščimo bistvo s tem, ko zaznamo ključne besede in ne celotnih stavkov. Nekaterim takšno branje pride naravno, nekateri pa se ga morajo naučit.
2.) Skeniranje – je sestavljanje ključnih besed v hierarhični vzorec, da dobijo smisel. Ob tem si zapomnimo tudi vse naslove in podnaslove besedila in jih povežemo z ustreznim tekstom.
3.) Prst – branje s pomočjo prsta ali kakšnega drugega pripomočka (npr. ravnila, pisala,..), kjer s pripomočkom sledimo tekstu, ki ga beremo. To nam omogoča hitrejše branje.
Poznamo tri vrste branja:
Subvokalno – besede si med branjem v mislih izgovorimo, to je najpočasnejša oblika branja, preberemo do približno 250 besed na minuto
Avditorno – besede med branjem slišimo, preberemo približno 450 besed na minuto
Vizualno – prebrane besede tudi razumemo, ne samo slišimo ali izgovorimo, to je najhitrejša oblika branja, preberemo približno 700 besed na minuto
Ampak, ali je vse to res?
Nekateri menijo, da je hitro branje malomarno branje. Da se lahko izgubijo pomembne informacije ali pa napačno skeniramo stavke in namesto negiranih stavkov preberemo normalne ali obratno. Pogosto se zgodi, da se spregledajo malenkosti, poleg tega zna neizkušenim biti takšno branje precej naporno, tako mentalno kot za oči. Če pa npr. uporabimo aplikacijo, kot je Bralko, kjer si lahko nastavimo želeno hitrost branja, smo v bistvu preskočili na avditorno branje, torej iz osnovnega branja 250-tih besed smo prešli na 450 besed na minuto. Ker pa uporabljamo samo slušni kanal in ne vidnega, lahko informacije sprejemamo in predelamo še hitreje, saj prej preidemo na vizualno branje, kjer si sproti predstavljamo prebrano ali pa izluščimo samo ključne informacije. Poleg tega lahko Bralkota uporabljamo med katerim koli opravilom in s tem prihranimo na času ali pa nam koristi kot sledilnik, da lažje z očmi sledimo tekstu, ki ga Bralko bere. Slednje je tudi super pomagalo za otroke, ki se komaj učijo brati.
Opravljenih je bilo več raziskav, ki so ovrgle možnost branja tudi po več tisoč besed na minuto, so se pa strokovnjaki zedinili, da je možno prebrati do 600 besed na minuto, kar je vseeno več kot prebere povprečni bralec (200 besed na minuto). Najboljši bralci sveta bi naj uspeli prebrati 1000 besed na minuto, vendar razumejo le do 85% prebranega (v primerjavi s povprečnimi bralci, ki pri 200 besedah na minuto razumejo 60% prebranega). To je seveda popolnoma izvedljivo pri branju leposlovja, v kolikor nam je v interesu čim prej končati knjigo in ne v njej uživati, ni pa toliko priročno pri branju strokovne literature, še posebej zahtevne. Vemo, da so nekatere knjige lepo berljive, pri nekaterih pa se moramo prav potruditi, da lahko sledimo, saj so uporabljene odvečne besede, ki nas samo odvračajo od bistva. V takšnih primerih nam hitro branje lahko koristi, saj te besede filtriramo in vse nepotrebne izločimo, tako nam ostane ‘’grob tekst’’ v katerem najdemo vse potrebne podatke za razumevanje prebranega.
Druge pozitivne lastnosti hitrega branja
1.) Boljši spomin – s hitrim branjem treniramo možgane, da hitreje sprejemajo informacije, s tem povzročimo, da se naši možgani hitreje in bolje razvijajo, s tem pa se nam izboljša tudi spomin.
2.) Večja zbranost – večini ljudi preglavice povzroča pomanjkanje zbranosti in ne samo branje. Tako jim med branjem misli odplavajo in seveda ne morejo izluščiti bistva. S pomočjo hitrega branja se poveča zbranost, saj je to dokaj naporno dejanje, ki zahteva veliko pozornosti in energije.
3.) Večja samozavest – s hitrim branjem postane branje zanimivejše, zanj dobimo večjo motivacijo, saj sedaj lahko v krajšem času preberemo več, poleg tega si širimo obzorja in pridobivamo znanje, kar nam dvigne samozavest, saj se počutimo zmožne, pametne in neomejene.
4.) Logično razmišljanje – s treningom možganov ne izboljšamo le spomina, ampak tudi sposobnost logičnega razmišljanja, saj logika deluje na principu iskanja povezav in korelacij med posameznimi besedami ali stavki, kar je tudi ena izmed metod oziroma tehnik hitrega branja.
Vidimo, da je hitro branje definitivno koristno in vredno učenja. Morda ne bomo dosegli zavidljivih 2000 besed na minuto, ampak če lahko precej izboljšamo hitrost svojega branja in prihranimo čas, zakaj pa ne?
